Berghutten in Upper Carniola

Planinska koča, ki je odlično izhodišče za vzpon na Stol.

Sankaška koča se nahaja v pogorju Kamniško-Savinjskih Alp, le nekoliko višje od cerkve svetega Petra nad Begunjami. 

De hut staat aan de zuidoostelijke rand van het Komna-plateau, hoog boven de vallei van Bohinj. Hij werd gebouwd door de Sloveense Alpenvereniging in 1936. Tijdens de Tweede Wereldoorlog werd de hut volledig afgebrand en vervolgens herbouwd in 1948. Sindsdien is de hut vele malen vernieuwd. De laatste renovatie vond plaats in 2005.  

Planinski dom na Zelenici stoji na mali ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem grebena 

Dom pri izviru završnice leži na idiličnem travniku na Smokuški planini pod Begunjščico.

Koča stoji na prisojni strani tik pod vrhom Malega Stola (2198 m). 

Koča na Gozdu leži ob cesti na gorski prelaz Vršič. Od Kranjske Gore je oddaljena okrog 8 km, tako da je primerna za nastanitev ob obisku Kranjske Gore. Zelo primerna je za šolo oziroma vrtec v naravi kot tudi za družine in individualne goste. V l. 2013 smo pridobili naziv Družinam prijazna koča, ki ga podeljuje Planinska zveza Slovenije.

De Planika Lodge in Triglav (Sloveens: Dom Planika pod Triglavom; 2401 m) is een berghut, die op de Ledine-vlaktes aan de zuidkant van de berg Triglav ligt. De Eerste hut, ook wel Triglav Tempe (Triglavski tempelj) genoemd, werd gebouwd op 18 september 1871. In 1877 bouwde de Oostenrijks-Duitse wandelvereniging een hut genaamd de Maria Theresa Hut. Op 13 augustus 1911 kwam er nog een gebouw bij, de Maria Theresa Lodge (Dom Marije Terezije). 

Dom stoji na terasi južno pod 1737 m visokim Vršičem, ki se dviga nad cestnim prelazom. Tu, kjer je zdaj dom, je bila med obema vojnama obmejna stražnica. Leta 1952 jo je prevzel planinski aktiv Poštar Jesenice in jo preuredil v manjšo planinsko kočo, ki so jo odprli 22. julija 1952. Naslednje leto so ljubljanski in gorenjski planinci PTT namesto te koče zgradili novo, večjo Poštarsko kočo na Vršiču in jo odprli 9. avgusta 1953; upravljanje je prevzelo novoustanovljeno PD PTT Ljubljana. V letih 1974-1977 so zgradili večji prizidek in ga povezali s staro postojanko, ki so jo obnovili in preuredili; kočo so preimenovali v dom, ki so ga odprli 2. julija 1978. Leta 1985 so poleg doma dogradili pomožni objekt, v katerem so tudi sobe za prenočevanje.

Koča stoji na hribčku ob vršiški cesti na severni strani prelaza. Prejšnjo leseno kočo je zgradila in 14. julija 1901 odprla kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzelo SPD, ki jo je popravilo in povečalo ter odprlo 30. julija 1922; poimenovali so jo po naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu (1834-1887). Po 2. svetovni vojni so kočo prevzeli jeseniški planinci, ki so jo obnovili in odprli 15. septembra 1946. Leta 1949 so iz Kranjske Gore napeljali elektriko, leta 1951 pa še telefon. Stara lesena koča je sčasoma dotrajala, zato so se v PD Jesenice odločili, da jo bodo nadomestili z novo, sodobnejšo postojanko. Spomladi 1987 so podrli staro kočo in začeli graditi novo; jeseni so bila gradbena dela končana. Zaradi finančnih težav so jo gradili postopoma. Slovesno so jo odprli 1. avgusta 1993.V restavraciji je 100 sedežev, točilni pult, na skupnem ležišču pa 29 ležišč, v 7 sobah je 70 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.